Vodnik po razmaknjenem ponavljanju: zgradite trajen dolgoročni spomin

Priklic je aktivna sestavina

Ponovno branje lahko naredi trditev domačo, ne da bi jo naredilo priklicljivo. Poziv za ponavljanje naj od učenca zahteva, da odgovor sam ustvari, razloži razmerje, izbere metodo ali rekonstruira diagram, preden vidi rešitev. Povratna informacija nato popravi poskus.

Težavnost naj bo produktivna, ne preobremenjujoča. Če učenec ne more začeti, je naloga morda preširoka, slabo napisana ali ji manjka predznanje. Poziv razdelite ali dodajte namig, nato pozneje preizkusite različico brez namiga. Kartica, ki ponavljajoče povzroča zmedo, ni samodejno dragocena težka kartica.

Čas ponavljanja uskladite s tem, kako dolgo znanje potrebujete

Čas ponavljanja naj odraža, kaj si želite zapomniti in kdaj boste to potrebovali. Raziskave kažejo, da so koristni razmiki med učnimi srečanji deloma odvisni od tega, kako dolgo mora znanje ostati dostopno. To vsem učencem ne daje enakega koledarja: pomembni so tudi trenutno razumevanje, samostojen priklic, gradivo in priložnosti za vajo. Enaki in naraščajoči intervali ponavljanja so lahko oboji koristni; ne obstaja univerzalno najboljše zaporedje dni ponavljanja.

Rok in nadaljnje ohranjanje znanja sta različna cilja. Izpit na določen dan zahteva, da je znanje na voljo tisti dan. Tečaj, ki gradi na temi, ali delo, ki je od nje odvisno, zahteva, da znanje ostane na voljo tudi pozneje. Odločite se za oboje: kdaj ga prvič potrebujete in ali ga želite po tem datumu ohranjati svežega ali pa ga pustiti počivati.

Daljši obzor ne pomeni, da je treba pred prvim ponavljanjem čakati dlje. Novo ali majavo gradivo še vedno potrebuje zgodnje preverjanje, ne glede na cilj; to, kako dolgo znanje potrebujete, vpliva predvsem na to, kako daleč narazen so lahko poznejša ponavljanja, ko je priklic zanesljiv in brez pomoči.

• Zapišite, kdaj prvič potrebujete znanje in ali ga potrebujete tudi pozneje.
• Pred rokom se k šibkemu gradivu vrnite dovolj zgodaj, da ga lahko popravite, ne le teden dni prej.
• Za znanje, ki ga želite obdržati, po roku načrtujte občasna preverjanja, namesto da bi nehali.
• Ne domnevajte, da naraščajoči intervali prekašajo enake; oboji lahko delujejo, kadar priklic zahteva napor in je preverjen.

Intervale uporabljajte kot odziv na dokaze

Preprost začetni urnik se lahko k novemu gradivu vrne po enem dnevu, nato po nekaj dneh, nato po enem ali dveh tednih. Natančen interval se lahko podaljša po uspešnem samostojnem priklicu, po napaki ali majavem odgovoru pa naj se skrajša. Občutek samozavesti sam po sebi ni dokaz: samozavesten odgovor, ki je potreboval namig ali je bil le prepoznan, je še vedno krhek. Urnik je odločitveno pravilo, ne univerzalen koledar.

Različno gradivo se pozablja z različno hitrostjo, obzor ohranjanja pa je pomemben, kot je opisano zgoraj. Sodobni načrtovalniki ocenjujejo priklicljivost iz zgodovine ponavljanja, vendar njihov izid še vedno temelji na poštenih ocenah in dobro zasnovanih vprašanjih.

• Pred dodajanjem veliko novega gradiva ponovite elemente, ki so na vrsti.
• Po napaki, večjem namigu ali ugibanju z nizko samozavestjo skrajšajte naslednji interval.
• Po uspešnem priklicu v raznolikih okoliščinah postopoma podaljšujte.
• Opustite ali prepišite kartice, ki preizkušajo malenkosti, nepovezane z učnim ciljem.

Pišite kartice, ki preizkušajo eno koristno odločitev

Dobra kartica je dovolj natančna za ocenjevanje in dovolj smiselna, da je pomembna. Namesto da vprašate vse o glikolizi, vprašajte, kaj zaveže glukozo v glikolizo, zakaj je ta korak reguliran ali kako ravni ATP vplivajo na imenovani encim. Sorodne kartice lahko preizkusijo omrežje, ne da bi vsakič zahtevale esej.

Obe smeri uporabljajte previdno. Spraševanje po izrazu iz definicije in po definiciji iz izraza lahko pomaga pri besedišču, vendar konceptualno učenje potrebuje tudi primere, primerjave in uporabo. Vključite pozive, ki sprašujejo, kdaj pravilo ne velja ali kako spremenjena predpostavka spremeni odgovor.

• Poziv naj bo nedvoumen, pričakovani dokazi pa vidni.
• Dajte prednost vzročnemu razmerju ali pravilu odločanja pred izoliranim stavkom.
• Vključite jedrnato razlago, ne le končnega odgovora.
• Kartico povežite s pojmom ali predznanjem, ki naj bi ga preizkušala.

Univerzalne idealne velikosti serije ni

Raziskave podpirajo razmikanje in priklic, vendar ne določajo enega popolnega števila kartic za vsakega učenca in predmet. Praktična meja je obremenitev s ponavljanjem, ki je na vrsti in jo je mogoče skrbno pregledati brez hitenja. Majhna serija petih zahtevnih kartic o mehanizmih lahko zahteva več truda kot dvajset kartic z besediščem.

Robotutor mora zato velikost ponavljanja določati iz časa, težavnosti, nedavne natančnosti in števila pojmov, ki so na vrsti, ne iz fiksnega tržnega števila. Ko se vrsta povečuje, najprej zmanjšajte nove kartice, preden preskočite ponavljanje, ki je na vrsti. Če seja postane mehanična, jo ustavite in preidite na drugo obliko.

• Začnite s serijo, ki se prilega enemu osredotočenemu bloku ponavljanja.
• Omejite nove kartice, ko se kopičijo ponavljanja, ki so na vrsti.
• Težke razlagalne kartice ločite od hitrih nalog prepoznavanja.
• Kakovost dokončanja in vzorce napak uporabite za prilagoditev naslednje serije.

Kartice mešajte z drugimi oblikami vprašanj

Kartice so učinkovite za priklic, vendar ne morejo služiti vsakemu učnemu cilju. Po majhnem naboru kartic dodajte povezovanje, kadar so pomembne razlike, kratek sestavljen odgovor, kadar je pomembno razmišljanje, ali nalogo uporabe, kadar je pomemben prenos. Druga oblika naj preizkusi isti pojem z drugega zornega kota, ne pa dobesedno ponoviti odgovora. Nova oblika je dodatno preverjanje, ne sama po sebi dokaz prenosa: prenos se pokaže, ko učenec idejo uporabi pri nalogi, ki je ni vadil.

V rednem toku vprašanj pri Robotutor lahko kartice, ki so na vrsti, služijo kot kratke priklicne kontrolne točke pred večjimi vprašanji ali med njimi. Zgrešena kartica naj vpliva na naslednji korak, vendar en zgrešek ne bi smel samodejno ponastaviti celotnega pojma. Iščite ponavljajoče se dokaze in ločite spominski spodrsljaj od pojmovnega nerazumevanja.